Novice

vizualna umetnost

DIVA na Festivalu Alternative Film/Video (2019-12-20)

DIVA na Festivalu Alternative Film/Video (2019-12-20)

DIVA video arhiv, 21. december 2019 ― S filmskim/video programom smo sodelovali na mednarodnem festivalu Alternative Film/Video v Beogradu. Program »Dobrodošli na 8 minutni jesenski piknik v preteklosti«, ki sta ga pripravila Barbara BorÄ�iÄ� in Peter Cerovšek, je bil dobro sprejet, zanimanje za filme je bilo veliko. Udeležili smo se tudi pogovora na letošnjo temo »Velika pospešitev«. Naš program obsega osem del osmih umetnikov, ki obravnavajo o...
Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

ARS Likovni odmevi, 21. december 2019 ― Zadružni dom kot slovenski odgovor na vprašanje letošnjega beneškega arhitekturnega bienala – Kako živeti skupaj? »V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič.
TOMAŽ FURLAN: ZAJTRK NA JUTRANJEM VLAKU

TOMAŽ FURLAN: ZAJTRK NA JUTRANJEM VLAKU

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. december 2019 ― »Je avto objekt ali socialni simbol? Je čakanje v vrsti produkcijski proces ali kontemplativno dejanje? Je obuvanje nogavic eksistencializem ali konvencija?« se sprašuje Tomaž Furlan ob aktualni razstavi, ki (razen enega) vključuje popolnoma nova dela. Čeprav vsako od njih vsebuje lastno sporočilnost, je treba gledati predvsem postavitev v celoti. Ta se osredotoča na izsek vsakdanjega jutra povprečnega posameznika, ko se sooča s sliko sveta. Avtorja zanima posameznikov osebni pogled na objekt – trenutek v percepciji, ko gre za razumevanje vseh razsežnosti oblike in ne le njene konstrukcije. Na razstavi tako išče banalne konotacije med objekti in njihovo pasliko oziroma se ukvarja z njeno popačenostjo, ki jo povzroči individualna interpretacija. Gre za nadaljevanje avtorjeve refleksije družbene dinamike, pogled v civilizirano okolico in njene pripomočke. Tomaž Furlan opiše razstavo tudi kot »slike ponedeljkovega jutra, kjer je vsak prostor svoj kader oziroma slika«. Odnos med človekom in okoljem je glavna tema celotne avtorjeve umetniške prakse, naslov razstave pa povedno oriše današnje stanje. Produkcijski proces ni le aktivnost samega proizvajanja, temveč tudi vse ostalo, v kar je vpet posameznik (njegovo gibanje v družbenem okolju), tako racionalizacija časa kot učinkovitost ter kolektivnost in participatornost. Naslov razstave obenem asociira tudi na naslov slike Edouarda Maneta Zajtrk na travi (1863), eno od prelomnih del umetnostne zgodovine. Kompleksna vsebina je pomembna (v grobem) zaradi monumentalnega načina prezentacije vsakdanje teme, kjer je v žanrski prizor vključen ženski akt, sicer rezerviran za slike z mitološko ali alegorično vsebino. Pa vendar – Manet naslika meščanstvo, ki zajtrkuje na travi, Tomaž Furlan pa nam »slika« mobilno meščanstvo. Njegova vpetost v produkcijsko in družbeno rutino, ki je vedno bolj prisotna tudi v zasebnih prostorih, vendar je bolj kot na zunanje sistemske mehanizme vezana na posameznikovo izbiro, ki se na videz zdi svobod

Ki je ‘definicija ljubezni’

Neodvisni, 19. december 2019 ― Radharani Pernarčič izpiše skorajda literarni poklon Cirkulaciji 2, zaenkrat še edinemu prostoru, kot zapiše, kjer v celoti velja: "produkcija = bivanje = ustvarjanje = dogodek". Ogromna hladna hala zaobjame s svojimi fizičnimi lastnostmi kot tudi z intersubjektivnimi ter je natančno "(t)ista fraktalna struktura, s katero se slehernič udejanja ta originalno cirkulacijska gnetljiva produkcijska platforma".

Vlado R. Gotvan: Priča

KIBLA, 19. december 2019 ― Vlado R. Gotvan: Priča23. 12. 2019—10. 1. 2020artKIT Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave kratkega filma Priča, ki bo v ponedeljek, 23. decembra 2019, ob 19. uri v razstavnem prostoru artKIT (Glavni trg 14, Maribor). V mestu Karlsruhe divji zajci okupirajo ulice njegovega obrobja, v...

Predstavitev umetnika: Boštjan Drinovec

KIBLA, 18. december 2019 ― Predstavitev umetnika: Boštjan Drinovec18. 12. 2019 ob 19. uriMMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, MariborV sredo, 18. 12., ob 19. uri vas vljudno vabimo v MMC KIBLA na pogovor z umetnikom Boštjanom Drinovcem.O umetniku: Boštjan Drinovec (r. 1973, Slovenija) je akademski kipar in magister umetnosti, od...
MOJCA ZALOŽNIK in GREGOR KRPIČ: MEJNA NEDOLOČENOST

MOJCA ZALOŽNIK in GREGOR KRPIČ: MEJNA NEDOLOČENOST

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. december 2019 ― Zvočni inštrument Mojce Založnik in Gregorja Krpiča je zasnovan tako, da lahko celično kulturo opazujemo posredno in s tem zaznavamo submolekularne spremembe, ne da bi z meritvami posegali vanje. Skozi mikrofluidni kanal se s pomočjo zvočne pincete premika celica mišjega melanoma nad teraherčni senzor, ki deluje kot nekakšen mikroskop za posamezne celice. Zaznana celica odda svoj zvočni odtis, ki ga posebej za to sestavljen modulator signala spremeni v vibracijo, ki udarja ob viseči zvon. V inkubatorju medij s celicami mišjega melanoma s pomočjo 100 MHz črpalke pripeljemo nad teraherčni senzor. V tem trenutku lahko z zvočno pinceto, ki deluje s pomočjo zvočnega generatorja SAW (Surface Acustic Waves), premikamo celice bolj natančno. Zvočna pinceta je prekrita z litijevim niobadom, na katerega so naparjene zlate diode, med katerimi je mogoče premikati celice tako, da jih vodimo natančno čez en kvadratni milimeter. Vsakič, ko celica zdrsne nad THz senzor, se njen spekterski odtis pojača in prevede v signal s pomočjo modularnega sintetizatorja, ki pošlje informacijo v zvočniško enoto. Ta s svojo membrano namesto običajne tkanine ali papirja uporablja steno keramičnega zvona, obešenega ob inkubatorju. Z zvenenjem zvona dobi informacija o celici bolj materialen zvok, ki ni zgolj preprosta sonifikacija materiala. Poskus, da bi s tem inštrumentom vzpostavili možnost posrednega opazovanja mutiranih celic (melanom), izhaja iz metafizičnega interesa avtorjev, ki poskušata ustvariti priložnost za dojemanje življenskih procesov na subcelični ravni, kjer se spremembe dogajajo na kvantni način. Inštrument, ki je na sledi mejni nedoločenosti, mora ostati inštrument, ki omogoča zaznavanje te nedoločenosti brez merjenja – tako kot nas uči kvantna biologija, to je, da se kvantnega dogodka ne da meriti s konvencionalnimi znanstvenimi inštrumenti. Umetniški inštrument avtorjev je potemtakem naprava, ki morebitno kvantno premeno zaznava v teraherčnem, elektro-optičnem spektru, kjer se m
KATJA BEDNARIK SUDEC: SKRIVNOST ŽIVLJENJA

KATJA BEDNARIK SUDEC: SKRIVNOST ŽIVLJENJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. december 2019 ― Katja Bednařik Sudec, diplomantka ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, je uveljavljena slikarka, ki ves čas deluje še kot galerijska pedagoginja. Njena likovna poetika je kljub različnim razvojnim premenam in ciklusom vedno prepoznavna po subtilnem in skrajno intimnem izrazu. V koprski Loži predstavlja izbor slik, ki jih je ustvarila v zadnjih štirih letih, in objekt Skriti vrt iz leta 2006; pomenljivo jih je poimenovala Skrivnost življenja.V njenem celotnem ustvarjalnem opusu je opazna preprosta, vendar nikoli dorečena tematika v upodabljanju: navdihuje jo motivika, povezana z naravo, z medčloveškimi odnosi, še posebej v ožji in širši družini, s spoštljivimi odnosi do sočloveka in do prirode. Še posebej je prisotno njeno poglobljeno razmišljanje o vlogi sodobne ženske, njene in tudi lastne ženstvenosti, njene entitete in identitete, starih tradicionalnih vzorcev in vrednot glede njene vloge v družbi. Opazna je še namera vračanja k bistvu lastne identitete, torej k ponovnemu doživljanju čutnosti in ženstvenosti, tudi poslanstva materinstva (slike Oda nosečnosti, Zavetje, Oda materinstvu, Biti mama, Prihod, in druge).Katja Bednařik Sudec je raziskovalka izbranega medija, različnih tehničnih in tehnoloških možnosti, saj pri svojem ustvarjanju inovativno uporablja različne materiale in postopke: ob upodabljanju s klasičnimi akrilnimi barvami na platno spremljamo še njene druge obrtniške spretnosti, kot so tkanje, vezenje, šivanje, vrezovanje; sama fotografira njej pomembne stvari in detajle ter posnetke ali printe premišljeno aplicira v podobo. Vedno je prisotna še risba kot najbolj neposredni intimni zapis, ki je običajno umeščena na barvito in s prepoznavnim cvetjem napolnjeno platno: le-ta je realizirana v klasičnih tehnikah, našita ali izvezena. Osnovno strukturo slikarske površine lahko prelije z epoksi smolo, in to večkrat ponovi, v vmesne prostore pa aplicira različne stvari, predmete, fotografije ali printe, tudi prosojne tkanine, najpogost

KALU in … Glasbeni cikel JUTRI

KIBLA, 17. december 2019 ― KALU in …Glasbeni cikel JUTRIMMC KIBLA, petek, 20. 12. 2019, ob 21.30Vabimo vas v Multimedijski center KIBLA, kjer bo v petek, 20. decembra 2019, od 21.30 dalje slikar, ilustrator, performer, glasbenik in skladatelj Luka Uršič s pomočjo izbranih sodelavcev razkril svoj glasbeni zaklad.Ustvarja na...
še novic